To spletišče je namenjeno vsem, ki želijo izvedeti kaj o šahu. Temo sem izbral zato, ker mi je šah všeč.
Šahovsko polje ima črne in bele kvadrate, 64 polj. Označeni so s številkami od 1-8 in s črkami od a-h (brez č).
Vrste kvadratnih polj so horizontalne, počez po šahovnici, vertikalne, navzgor in navzdol ter diagonalne.
Preden postavimo šahovnico moramo paziti, da je belo polje v našem desnem kotu in da stoji bela kraljica na belem polju, črna pa na črnem polju. Na enem polju je lahko le ena figura. 
Vsako potezo, ki jo naredimo jo lahko tudi zapišemo. Poznamo 3 vrste zapisovanja, vendar od teh sta v uporabi 2. Najbolj razširjen je algebrski. Vsako figuro zapisujemo z drugačno črko, ki jo zapisujemo z velikimi tiskanimi črkami: K = kralj, D = dama, T = trdnjava, L = lovec, S = skakač in kmet za katerega ni črke, zapišemo ga le z imeni polj. Vsi šahisti, ki so dobri bi morali svoje poteze zapisovati. Prevladujoč zapis je algebrski zapis.
Algebrski zapis je iz 8 črk in 8 številk. S kombiniranjem črk in številk lahko poznamo vsako polje na šahovnici. Da se naučimo notacije je pomembno saj nam bo ta pomagala v drugih šahovskih knjigah, časopisih, revijah… Če npr. skakača stojita na mestu na katerega bi lahko odšla oba moramo za njiju zapisati linijo, če pa sta tudi v isti liniji moramo zapisati še vrsto.
Drugi način zapisovanja je opisni sistem. V tem sistemu so črke od 1 – 8, linije pa v začetnem položaju. liniji na kraljevi strani dodamo še K (king) in damini Q (queen), npr. skakač na beli strani se imenuje KB8 ali gledano strani črnih KB1. Linije so za igralca enake vendar drugačno oštevilčene. Zanimivo je da v nekaterih angleško govorečih krajih skakača zapisujejo Kt ali N. Imena figur od leve proti desni so: QR, QKt, QB, Q, K, KB, KKt, KR.
Povzeto po: King, D. (2000). Šah. Radovljica: Didakta.
Viri slik: Stupica, J. (1982). Šah skozi stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.