O avtorju

Moje ime je Robi Koščak.

Objavljeno v Zaključek | Komentarji so izklopljeni za O avtorju

Prvaki in olimpijade

Vsi šahisti si želijo, da bi postali svetovni prvaki. Vsakemu, ki mu uspe zmagati veliko bitko za svetovnega prvaka se pridruži seznamu, na katerem so najboljši šahisti na svetu. Ta naslov obstaja že dlje od stoletja.

Začetki tekmovanj segajo v dvoboj v Londonu leta 1866, ko je Avstrijec Wilhelm Steinitz premagal Nemca Adolfa Anderssena, takrat se je razglasil za svetovnega prvaka. Ker do tedaj tega naslova niso dali še nikomur, so se spraševaliali si je Wilhelm to zaslužil. Leta 1883 je Nemec Johannes Zukertort zmagal na kar nekaj evropskih turnirjih in s etudi sam razglasil za svetovnega prvaka. Ker se je Steinitz počutil ogroženega, ga je izzval na dvoboj, ki je potekal leta 1886 v ZDA. Zmagal naj bi tisti, ki bi mu prej uspelo zmagati 10 partij. Zmagal je Steinitz.

Svetovni prvaki so vselej v šahovskem svetu uživali v ugledu. Da je kdo izzval svetovnega prvaka je to lahko trajalo kar nekaj let. Ti dvoboji so vedno vzbudili veliko zanimanje. Dvoboji so lahko trajali več tednov včasih tudi več mesecev. Novembra 2000 je Rus Vladimir Kramnik premagal v 16 partijah Garija Kasparova. Ta je bil zelo močen šahist od leta 1985, zato Kramnik velja za enega nosilca najvišjega šahovskega naslova.

Zelo dober je tudi šahist Viswanathan Anand iz Madrasa v Indiji in je tudi svetovni prvak. Vsi se sprašujejo kdo je zdaj prvak, Kramnik ali Anand. Ameriški kongres se je odločil, da ni noben od njiju ampak je to Bobby Fischer. Naslov prvaka je osvojil leta 1972, ampak mu jo je  FIDE odvzela, vendar Bobby še vedno velja za enega najboljših.                                                              title393577753                              title589451468                               Karlsbad 1907                                                                 Vasja Pirc (1907-1981)

Povzeto po: King, D. (2002). Šah. Radovljica: Didakta.                                                                   Viri slik: Stupica, J. (1982). Šah skozi stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

 

Objavljeno v Jedro | Komentarji so izklopljeni za Prvaki in olimpijade

Šahovske poteze

Za zmago moramo poznati veliko potez, saj s tem zapremo nasprotnikovega kralja in    naredimo šah mat. To je osnovni cilj igre.                                                 title523141416                    title819834575                                 Pojem mat izhaja iz staroperzijskega izraza za mat, ki pomeni, da je kralj podrt. Z eno od figur moramo napasti kralja tako, da nam ne bo mogel več z nobeno potezo pobegniti. Do mata pride večinoma takrat, ko ima eden od igralcev več figur materialno je v premoči.

O šahu govorimo takrat, ko je kralj napaden a nam lahko pobegne, šah ni usoden. Da pridemo mata moramo znati poteze. Nekatere od njih so zelo uporabne. Poznamo otvoritve, strategije in obrambe. Tukaj naštete so najbolj znane in vsaka ima več različic:

Španska otvoritev je po jugoslovanskem teoretiku nastala tako, da je španski menih Ruy Lopez po pomoti belega lovca postavil na b5, namesto na c4. Po tem je ugotovil, da ta poteza ni slaba. Vse naslednje različice, ki so nastale so podobne tej, le da so v vsaki naslednji nekaj nadgradili, popravili.

Tudi damin gambit ima veliko različic. To je poteza s katero lahko, s kraljico, kmalu po začetku zmagamo. To je močna in logična poteza. Na začetku ta poteza ne obeta veliko boja, vendar se lahko zelo razvije.

Začetna francoska obramba, ki je znana še iz Poleriovega rokopisa je bila dolgo časa pozabljena. Nato so jo obudili francoski mojstri Deschapelles, La Bourdonnais in Saint Amant. Ta poteza je zelo poznana in uporabna.

title405962969                                          title410407639

Povzeto po: Stupica, J. (1982). Šah skozi stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.       Viri slik: Stupica, J. (1982). Šah skozi stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

 

Objavljeno v Jedro | Komentarji so izklopljeni za Šahovske poteze

Figure

Figure se imenujejo: kmet, skakač, trdnjava, dama, lovec, kralj. Figure si na šahovnici sledijo tako da so postavljene (od leve proti desni) v dve zadnji vrsti. V zadnji vrsti so trdnjava, skakač, lovec, dama, kralj, lovec, skakač in nazadnje še trdnjava. V drugi vrstici so samo kmetje. Vsaka figura je tudi vredna nekaj točk, toda se ne štejejo. Kralj je figura ki je ne moremo vzeti, ima nešteto točk. Dama ima 9 točk, trdnjava 5 točk, lovec 3 točke, skakač 3 točke in kmet 1 točko.

Vsak igralec ima 2 lovca (bishop). Eden stoji ob kralju, eden pa ob kraljici. Pomikajo se po diagonali v vse smeri. Premikata se eden po črnih, drugi pa po belih poljih. Premaknemo ga lahko za kolikor polj hočemo, toda z njim ne moremo preskakovati drugih figur.

Vsak igralec ima 2 skakača (knight). To je edina figura, ki lahko preskakuje druge figure. Premikamo ga lahko v vse smeri. Premakniti ga moramo za 3 polja. Premika se v obliki črke L. Skakače moramo premikati proti sredini polja, saj se lahko tako več premikajo.

Vsak igralec ima 2 trdnjavi (rook). Ti stojita v vogalih šahovnice. Premikamo jo lahko naprej, nazaj, levo in desno za poljubno število polj. Z njim ne moremo preskakovati drugih figur. Trdnjava lahko preskoči kralja v posebnih primerih, rokada.

Vsak igralec ima 1 kraljico (queen), ki ji lahko rečemo tudi dama. To je zelo dragocena figura, ki jo moramo dobro varovati. Premika v vse smeri za kolikor hočemo polj, vendar ne more preskakovati drugih figur. Na začetku moramo vedno pogledati, če črna dama stoji na črnem polju in bela na belem polju. Če v igri izgubimo kraljico je poraz neizogiben.

Vsak igralec ima 8 kmetov (pawn). Na začetku lahko kmeta premaknemo za 1 ali 2 polji naprej. Pot potem nadaljujemo samo tako, da gremo 1 polje naprej. Nasprotnikovo figuro lahko požremo diagonalno na sovražnikovo figuro. Kmet se ne more premakniti nazaj. Če kateri izmed njih doseže nasprotno stran šahovnice se lahko spremeni v katero koli figuro razen v kralja.

Vsak igralec ima 1 kralja (king), ki je najpomembnejša figura. Kralja moramo zelo pazljivo varovati. Premika se lahko v vse smeri za eno polje. Ne sme biti na polju ki bi mu lahko grozila nasprotnikova figura. Z njim lahko vzamemo sovražnikovo figuro. Kralj lahko naredi tudi rokado

.                                                              title881436682

 

Povzeto po: Caldwell, S. (1990). Igramo šah. Ljubljana: Cankarjeva založba.                                                  Powell, M. (2007). Šah. Ljubljana: Mladinska knjiga.                                                                      King, D. (2002). Šah. Radovljica: Didakta.

Viri slik: Stupica, J. (1981).  Šah skozi stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije

Objavljeno v Jedro | Komentarji so izklopljeni za Figure

Polje in zapisovanje

To spletišče je namenjeno vsem, ki želijo izvedeti kaj o šahu. Temo sem izbral zato, ker mi je šah všeč.

Šahovsko polje ima črne in bele kvadrate, 64 polj. Označeni so s številkami od 1-8 in s črkami od a-h (brez č).

Vrste kvadratnih polj so horizontalne, počez po šahovnici, vertikalne, navzgor in navzdol ter diagonalne.

Preden postavimo šahovnico moramo paziti, da je belo polje v našem desnem kotu in da stoji bela kraljica na belem polju, črna pa na črnem polju. Na enem polju je lahko le ena figura.                                                                                                                                                                                                                     title992808838

 

Vsako potezo, ki jo naredimo jo lahko tudi zapišemo. Poznamo 3 vrste zapisovanja, vendar od teh sta v uporabi 2. Najbolj razširjen je algebrski. Vsako figuro zapisujemo z drugačno črko, ki jo zapisujemo z velikimi tiskanimi črkami: K = kralj, D = dama, T = trdnjava, L = lovec, S = skakač in kmet za katerega ni črke, zapišemo ga le z imeni polj. Vsi šahisti, ki so dobri bi morali svoje poteze zapisovati. Prevladujoč zapis je algebrski zapis.

Algebrski zapis je iz 8 črk in 8 številk. S kombiniranjem črk in številk lahko poznamo vsako polje na šahovnici. Da se naučimo notacije je pomembno saj nam bo ta pomagala v drugih šahovskih knjigah, časopisih, revijah… Če npr. skakača stojita na mestu na katerega bi lahko odšla oba moramo za njiju zapisati linijo, če pa sta tudi v isti liniji moramo zapisati še vrsto.

Drugi način zapisovanja je opisni sistem. V tem sistemu so črke od 1 – 8, linije pa v začetnem položaju. liniji na kraljevi strani dodamo še K (king) in damini Q (queen), npr. skakač na beli strani se imenuje KB8 ali gledano strani črnih KB1. Linije so za igralca enake vendar drugačno oštevilčene. Zanimivo je da v nekaterih angleško govorečih krajih skakača zapisujejo Kt ali N. Imena figur od leve proti desni so: QR, QKt, QB, Q, K, KB, KKt, KR.

Povzeto po: King, D. (2000). Šah. Radovljica: Didakta.

Viri slik: Stupica, J. (1982). Šah skozi stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

 

 

Objavljeno v Jedro | Komentarji so izklopljeni za Polje in zapisovanje

Zgodovina šaha

Spletišče je namenjeno vsem, ki bi se radi radi naučili šah in o njem še kaj novega izvedeli. Za to temo sem se odločil, ker rad igram šah.

Šah kakršnega poznamo se je dolgo razvijal. O tem kako se je razvijal obstaja veliko legend. Zdaj ni države ki ne bi poznala šaha.

Angleški pesnik William Jones je za izumitelja postavil rimskega boga Marsa. Ta je svojo ljubezen Caisso osvojil s podaritvijo šahovske igre, ki pa potem postane boginja šaha.

V srednjem veku si je Neckam izmislil, da je šah ustvaril Palamed, grški junak, ki se je bojeval pred Trojo. Zanesljive vire najdemo šele v perzijskih epih okoli leta 600 po našem štetju.

Čutaranga je bila zametek našega šaha, ki so ga ustvarili indijski šahisti. Najbolj znana teorija je, da je šah ustvaril Sassaibn Dahir.

Šatrandžan so ustvarili Arabci v sedmem stoletju. Imel je enako igralno desko in enako število figur. Imena figur so različna, v vsaki različici so drugače poimenovana. Po šatrandžu kmalu nastane šah.

Veliko ljudi meni da šah ni ustvaril le en človek, ampak da je to lahko različica več iger, zlitih skupaj.

Šah je v Evropo prišel po različnih trgovskih poteh, prek mavrske osvojitve Španije in islamske osvojitve Sicilije. V Zahodno Evropo so šah prinesli Vikingi. V enajstem stoletju so šah poznali po vsej Evropi. Postal je najpopularnejša igra. Po letu 1450 so pravila igre postala podobna današnjim.

 

Povzeto po: Stupica, J. (1982). Šah skozi stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.                             King, D. (2000). Šah. Radovljica: Didakta.

Objavljeno v Uvod | Komentarji so izklopljeni za Zgodovina šaha